nicelna-brezposelnost

Zakaj se moramo bati nične stopnje brezposelnosti?

Kadri

Ta zapis boste brali 4 min

Svetovno gospodarstvo se ima v letošnjem letu česa veseliti. Prvič po letu 2008 začenjamo spremljati oprijemljive premike, ki kažejo, da se stvari po recesiji spet postavljajo na svoje mesto. Stopnja brezposelnosti se v Evropski Uniji pospešeno zmanjšuje (Graf 1), pozitivne trende pa beleži tudi Slovenija (Graf 2), ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležila 13,9 % manj brezposelnih oseb kot v primerljivem obdobju lani, v letu 2018 pa naj bi odstotek brezposelnih oseb padel že na 6,3 %. Pa se nam lahko stremenje k vse nižji brezposelnosti tudi maščuje?

Graf 1: Gibanje stopnje brezposelnosti v EU
Stopnja-brezposelnosti-v-EU

Graf 2: Gibanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji
Stopnja-brezposelnosti-v-SLO

Kaj je to stopnja brezposelnosti?

Stopnja brezposelnosti je število brezposelnih oseb, ki ga izražamo kot odstotek celotnega aktivnega prebivalstva. Mednarodna organizacija dela za brezposelne osebe smatra:

  • osebe brez dela,
  • osebe, ki so trenutno na voljo za delo,
  • iskalce zaposlitve.

Stopnja brezposelnosti nič: ideal, ki to ni

Četudi se v javnih razpravah nična brezposelnost velikokrat dojema kot ideal, češ, le kdo ne bi živel v okolju, kjer je brezposelnost v celoti odpravljena, pa bi tovrstna realnost z gospodarskega vidika lahko za podjetja predstavljala resen problem.

Zanemarimo učinke visoke inflacije, s katero je nizka oziroma nična stopnja brezposelnosti obratno sorazmerna (večja kot je inflacija, nižja je brezposelnost in obratno) ter slabšo konkurenčnost na tujih trgih. V tem primeru bi se podjetja morala v realnosti “nič” v prvi vrsti ukvarjati z dvema veliko večjima paradoksoma:

a) Načrtno zaviranje tehnološkega napredka

Porast brezposelnosti je vzročno povezana z razvojem tehnologije, saj prav slednja najpogosteje spreminja razmerje iskanih kadrov in ustvarja neusklajenosti med ponudbo kadrov na trgu delovne sile ter povpraševanjem po njih. Lep primer slednjega je denimo Netflix, ki je z videom na zahtevo pokopal verigo 1700 izposojevalnic medijev, ker se ta na tehnološke novosti ni uspela pripraviti.

Pa se lahko današnje generacije, ki rastejo in razmišljajo s tehnologijo, odpovejo napredku za ceno nične brezposelnosti? In nenazadnje, se lahko v težnji po večji učinkovitosti, boljšemu upravljanju zalog in hitrejšemu izvajanju procesov slednjemu odpovedo podjetja?

b) Stagnacija

Druga posledica nične brezposelnosti pa bi se kazala v nični razpoložljivosti kadra. Podjetja ne bi mogla ustvarjati novih delovnih mest, saj ne bi imela koga nanje posesti, zaposleni pa ne bi imeli možnost razvijati novih idej.

No, četudi je nična stopnja brezposelnosti v realnosti le malo verjetna, pa to še ne pomeni, da se težavam vse večje avtomatizacije opravil in pomanjkanja kakovostnega kadra na trgu dela ne bomo mogli izogniti. Tehnologije, kot so umetna inteligenca in internet stvari, bodo skupaj zamajale vse poklice, ne glede na njihov status, ožanje nabora kandidatov zaradi zmanjševanja brezposelnosti oz. povečevanja nekompetentnih kadrov pa bo v ospredje potisnilo ključno dejstvo, da bodo morala podjetja pri rekrutiranju in razvoju zaposlenih postati proaktivna.

Zaposleni, ki ne vedo, kakšne načrte imate z njimi in kako lahko prispevajo k uspehu podjetja, si bodo službo rade volje poiskali drugje.

Pa veste, koliko vas kadrovske menjave v podjetju vsako leto stanejo? Z enostavnim kalkulatorjem si preračunajte strošek fluktuacije v vašem podjetju.

IZRAČUNAJTE STROŠEK FLUKTUACIJE

A nobenega razloga ni, da bi se umetne inteligence ustrašili. Poiskati je treba le priložnosti, ki jih tovrstne nove inovacije podjetjem pri vsakdanjem delu nudijo.

Kako bo videti prihodnost zaposlovanja?

Prestrukturiranje in izpopolnjevanje kadra je lahko logičen odgovor, kako v podjetju ohraniti najbolj dragoceni kapital – znanje. Še posebej, ker vam napredni kadrovski sistemi že pomagajo razvijati kompetence zaposlenih, prepoznavati, kdo v podjetju je najprimernejši kandidat za nova delovna mesta ipd. Kaj pa v primeru novih kandidatov?

Iskanje kadrov s pomočjo družbenih omrežij, bazenov talentov in prek drugih digitalnih profilov je zagotovo razširilo izbiro, a v času, ki ga podjetja porabijo za prepoznavanje in krčenje nabora, jim lahko kandidate spelje konkurenca, ki je proces zaposlovanja že racionalizirala, na koncu pa čas zapravljajo z ljudmi, ki za njihovo podjetje povrhu sploh niso ključnega pomena.

Prihodnost rekrutiranja po Amazonovo

Zaradi nagle rasti – 25 % na letni ravni – Amazon potrebuje konstanten dotok nove delovne sile. Obenem pa je njegovo poslovanje močno vezano na praznična obdobja, ko se potreba po dodatni delovni sili znatno poveča. Zato je za Amazon poleg rekrutiranja zaposlenih ključen postal tudi sam proces njihovega uvajanja. Tu je osrednjo vlogo odigrala prav tehnologija, ki je delo močno poenostavila. Zaradi algoritmov, zaslonov na dotik in sistemov za upravljanje naročil so uspeli večtedenski uvajalni postopek skrčiti na vsega dva dni in svojo delovno silo s tem naredili veliko bolj fleksibilno. S tem pa lahko tudi kadre danes prosto zaposlujejo, spremljajo in odslavljajo v skladu z lastnimi potrebami.

Tako kot podjetja velike podatke o potrošnikih že izkoriščajo za sprejemanje strateških odločitev, bodo tovrstne prakse morala začeti uporabljati tudi pri zaposlovanju, predvsem za pridobivanje inteligentnih vpogledov o kandidatih in za pohitritev končne izbire.

Procese, kot so zbiranje podatkov o kandidatih, njihovih značilnostih, njihovo sortiranje in ocenjevanje na podlagi kompetenc, so prve naloge, ki jih sistemi že lahko namesto njih opravijo, še posebej, ker so sposobnosti sistemov v procesu rekrutiranja veliko hitrejše in učinkovitejše od človeških odločitev. S tem pa je mogoče že danes z mize odstraniti vsakdanje in ponavljajoče naloge ter se osredotočiti na nudenje prvovrstne zaposlitvene izkušnje potencialnim kandidatom na točkah, kjer osebni pristop dobiva veliko večjo težo.

Če boste kandidatom na prvem pogovoru znali pokazati, da jih poznate, da vam zanje ni vseeno in da jih želite v svoji ekipi, se boste zagotovo uspešneje spopadali s pomanjkanjem talentov na trgu. In tehnologija vam je pri prepoznavanju tega, s čim jih lahko osvojite in kaj jim je pomembno, lahko v veliko pomoč.