1773732

Kako metodo pozitivnega poizvedovanja (AI) uvesti v svoje podjetje?

Kadri

Ta zapis boste brali 4 min

Podjetniki smo znani po tem, da za vsak problem, ki se pojavi v podjetju, želimo takoj poiskati rešitev. Vzamemo problem, se seznanimo z vzroki za njegov nastanek in predlagamo rešitev. Enostavno. Toda ali smo prepričani, da je tak pristop za podjetje tudi najboljši? Še posebej, ker imajo najboljše rešitve za težave podjetij velikokrat le malo opraviti s samim problemom?

Zgornja opazka ni nepomembna. Osredotočanje zgolj na zaplete nas sili v ponavljanje vedno istih napak ali vsaj prepoznavanje načinov, kako se jim izogniti. A če preprečujemo zgolj nekaj, kar je slabo, našega razmišljanja še ne usmerjamo k razkritjem, ki bi za podjetje imela tudi dodano vrednost in prinašala poslovno prednost v prihodnosti. Zato je prav, da k problemom, ki se pojavijo v podjetju, začnemo pristopati drugače in v prvi vrsti razmišljamo o tem, kaj je tisto, kar delamo prav.

O metodi pozitivnega poizvedovanja (ang. Appreciative Inquiry ali AI), ki postaja vse pomembnejša razvojna in strateška prednost podjetij, je prvič spregovoril že David Cooperrider. AI je razvojni proces, ki teži k ustvarjanju pozitivnih sprememb v razmišljanju podjetij. Po njej se namesto: “Kaj je narobe z našim podjetjem?” začnemo spraševati, kaj v podjetju delamo prav ali kaj je tisto, kar ohranja vitalnost podjetja? Gre za ustvarjanje delovne in kreativne kulture, kjer se napredek gradi na pozitivnih primerih in dobrih praksah, vanjo pa se mora vključiti celotno podjetje.

Kako se AI v resnici razlikuje od splošnega pristopa k razreševanju problemov, si za lažje razumevanje poglejmo v spodnji tabeli:

Razreševanje problema
(Kaj popraviti?)
Metoda pozitivnega poizvedovanja AI
(Kaj spodbujati?)
Razmišljanje o: problemu, simptomih, vzrokih, krivdi, rešitvah, možnostih ipd. Razmišljanje o tem, kaj je za podjetje dobro in kako/ali je izvedljivo.
Stvari razbijati v manjše sklope, kar privede do različnih, kontradiktornih odgovorov. AI v ospredju ohranja širšo sliko, osredotočanje k idealu in kako priti do njega.
Počasno uvajanje sprememb – zahteva veliko pozitivne energije za uvajanje resničnih sprememb. Hitra dinamika pri uvajanju sprememb — vsi zaposleni si med seboj delijo vizijo prihodnosti podjetja.
Zaposleni podjetje dojemajo kot okolje, kjer je veliko problemov, ki jih je treba rešiti, kar ustvarja negativno organizacijsko kulturo. Podjetje se dojema kot središče neomejenih možnosti, kar ustvarja pozitivno organizacijsko kulturo.

Kot lahko iz tabele razberemo, tudi AI naslavlja problem delovanja podjetja. Naj bo to produktivnost zaposlenih, nezadovoljstvo strank, slabo upravljanje sredstev ali kaj tretjega. A za razliko od običajnega razreševanja AI išče na manj konvencionalne pristope. Namesto ugotavljanja, zakaj so šle stvari narobe, vodstva s pomočjo AI-ja analizirajo vzroke za uspehe. Saj tako kot ima vsako podjetje lahko težave, dela tudi nekaj prav. Prav v prepoznavanju dobrih lastnosti pa se skrivajo priložnosti za doseganje strateških sprememb, ki imajo za podjetje lahko dolgoročne rezultate. Kako, si oglejmo na splošnem primeru:

Tehnološko podjetje se pripravlja na zagon novega produkta. Ker se z zagonom na enkrat pojavi veliko stroškov, vodstva vseskozi dobivajo občutek, da bi vsi zaposleni lahko dali več, da jih zagon veliko stane in da pristopi niso učinkoviti. Toda namesto, da se osredotočajo na iskanje vzrokov, zakaj je do problema prišlo in kdo je zanje odgovoren, lahko s procesom pozitivnega poizvedovanja tekom štirih korakov preverijo, kateri pristopi so bili pozitivni in kako jih v prihodnosti aplicirati tudi na druge proizvode. Poglejmo, kako:

1. Razodetje. Prvi korak je namenjen prepoznavanju procesov, ki v podjetju delujejo dobro.

Primer vprašanja: Kaj je pri komuniciranju novega produkta šlo še posebej dobro?
Odgovor: Uporaba Facebooka, s katero smo produktu zagotovili večjo prepoznavnost.

2. Vizija. Drugi korak ugotavlja, zakaj določen proces dobro deluje in kako znanje/prednosti aplicirati tudi drugod.

Primer vprašanja: Zakaj je Facebook učinkoval pri lansiranju produkta in kako ga lahko uporabimo tudi drugod?

Odgovor: Učinkoval je, ker je bilo produkt enostavno promovirati. Facebook ima veliko bazo uporabnikov, spremljali smo lahko odzive o produktu, še preden smo ga ponudili trgu. Preko njega bi zato lahko tržili posebne ugodnosti, ki veljajo samo na spletu.

3. Razvojni program. Tretji korak se osredotoča na to, kako možnosti oziroma ideje preveriti.

Primer vprašanja: Kako lahko testiramo uporabo Facebooka za promoviranje posebnih internetnih ugodnosti?

Odgovor: Andrej lahko en teden vsak dan oglašuje novo kodo za popust.

4. Udejanjanje. Na četrtem koraku postavljamo kriterije, ali je sprememba uspela, in razmišljamo o tem, ali jo ohraniti ali opustiti.

Primer vprašanja: Kako bomo vedeli, ali je vredno zapravljati čas za to, da Andrej vsak dan objavi novo kodo za popust?
Odgovor: Vsaj en spletni kupec bo moral za nakup uporabiti Andrejevo kodo.

Povsem učinkovito pa jo je aplicirati tudi na organizacijske ali druge težave. Ko se problemov znotraj podjetja lotevamo tako, da zanemarjamo pretekle napake in se osredotočamo na podobne primere, ki smo jih že uspešno razrešili v preteklosti ter jih apliciramo v prihodnost, ne bomo prišli zgolj do zanimivih spoznanj o delovanju podjetja, ampak tudi spodbujali kreativnost zaposlenih, preprečili prelaganje odgovornosti za nastale nevšečnosti, spodbujali pozitivno klimo v podjetju in, kar je najpomembneje, uspešneje poslovali.


Vas zanima več? Pišite mi:

mag. Maja Žagar

SAP Slovenija
Pišite mi Obiščite me na LinkedInu